Za nakup in lastništvo slovenskih delnic potrebujete trgovalni račun. Podobno kot bančni račun omogoča upravljanje z denarjem, je trgovalni račun namenjen upravljanju z vrednostnimi papirji. Ocenili smo pet ponudnikov trgovalnih računov pri nas, pri čemer smo se osredotočili na stroške, ki nastanejo ob nakupu in lastništvu slovenskih delnic.

Večina ponudnikov omogoča tudi elektronsko poslovanje, ki je s stroškovnega vidika pri istem ponudniku ugodnejše od klasičnega.

Primerjava med vsemi ponudniki pokaže, da je tudi edini ponudnik, ki ne ponuja popustov za spletno poslovanje, vsaj v določenih primerih, cenovno konkurenčen.

Kako smo izbrali ponudnike trgovalnih računov?

Trgovalne račune, ki omogočajo trgovanje na Ljubljanski borzi, pri nas ponujajo tri banke: NLB, NovaKBM in SKB, borznoposredniška hiša Ilirika ter dve podružnici ponudnikov iz tujine – BKS Bank in Interkapital.

V pregled smo vključili vse, razen Interkapitala, ki na spletu sploh ne ponuja informacij v slovenskem jeziku, temveč le v angleškem in hrvaškem. Ponudnikov iz drugih držav Evropske unije v primerjavo nismo vključili, prav tako ne borznoposredniške družbe Equito, ki ni članica Ljubljanske borze.

Dostop do informacij na spletu

Kot običajni potrošniki smo obiskali spletna mesta ponudnikov in ocenili, kako preprosto je priti do njihovega kontakta.

Vsi ponudniki so dobili dobre ocene, nekoliko smo jo znižali le pri BKS, kjer je potreben dodaten klik, da pridemo do osnovne telefonske številke (na prvi strani je naveden kontakt za oddajo borznih naročil). Vsi kontakti so sicer ustrezno navedeni in izpostavljeni.

Preverili smo tudi dostop do cenikov in njihovo preglednost. Tudi tukaj večjih odstopanj ni bilo, cenike smo povsod hitro našli.

Preglednost cenikov je zaradi velikega števila postavk sicer vprašljiva, a ceniki vseh ponudnikov so ustrezno urejeni po kategorijah. Višino posameznih nadomestil (in posledično skupne stroške) pa bo našel le tisti, ki ve, kaj mora iskati. Te informacije smo za vas poiskali mi, izsledke pa opisujemo v nadaljevanju.

Katere stroške je treba plačati ponudniku trgovalnega računa?

Nadomestila za odpiranje trgovalnega računa fizičnim osebam, torej potrošnikom ne zaračuna nobeden od ponudnikov trgovalnih računov, ga pa zaračuna KDD – o tem več preberite v prispevku Lastništvo slovenskih delnic in stroški – na kaj je treba biti pozoren?, kjer so zajeti stroški lastništva vrednostnih papirjev in trgovanja pri KDD ter stroški trgovanja na Ljubljanski borzi.

Ponudniku trgovalnega računa mora potrošnik načeloma plačati:

1. Vodenje računa: v primeru elektronskega poslovanja je lahko ugodnejše (BKS, Ilirika in NLB),
2. vzdrževanje stanj: strošek je odvisen od vrednosti portfelja, lahko pa je tudi sestavljen iz fiksnega in variabilnega dela,
3. spremljanje in izvajanje korporativnih dejanj (cepitve, delitve ...): tudi ta strošek je odvisen od vrednosti portfelja, zaračunavata ga samo NovaKBM in SKB,
4. nakup ali prodaja delnic: strošek je odvisen od vrednosti posla in je lahko nižji v primeru elektronskega naročila, pri NLB pa tudi od tega, ali imate pri njih odprt bančni račun.

Gre torej za kombinacijo več stroškov, ki so odvisni od vrednosti portfelja in borznega posla ter načina poslovanja. Za izračun končnega zneska si je zato treba vzeti nekaj časa in izvesti nekaj osnovnih matematičnih operacij – izračunati odstotne vrednosti ter sešteti posamezne postavke.

Matej kupi slovenske delnice za 2000 evrov, Sanja za 10.000 evrov

Za dva modelna potrošnika, Mateja in Sanjo, smo izračunali letne stroške nakupa in lastništva slovenskih delnic. Oba odpreta trgovalni račun in takoj opravita nakup delnic, Matej vloži dva tisočaka, Sanja pa se odloči za nakup v vrednosti desetih evrskih tisočakov.

V preglednicah z rezultati ocenjevanja so navedeni njuni letni stroški – v prvi za klasično poslovanje, v drugi pa za elektronsko oziroma spletno poslovanje.

Določeni ponudniki namreč ponujajo popuste za elektronsko vodenje in/ali trgovanje z delnicami. NLB je v preglednicah navedena po dvakrat, saj za svoje (bančne) komitente ponuja popust pri trgovanju z delnicami. Izračune smo v preverjanje posredovali vsem petim ponudnikom, odgovore in potrditev smo prejeli od vseh, razen od Ilirike.

Spletno poslovanje je ugodnejše

Spletno poslovanje za ponudnika pomeni nižje stroške, zato so tudi nadomestila za uporabnike nižja. Če imate možnost tovrstnega načina upravljanja z delnicami, je stroškovno to smiselna odločitev. Popuste za digitalno upravljanje in/ali trgovanje z lastniškimi vrednostnimi papirji ponujajo vsi, razen SKB.

Matej bi pri elektronskem poslovanju v prvem letu najmanj odštel pri Iliriki in sicer 32,34 evra. Znesek je le nekoliko višji pri SKB, kjer doseže 32,97 evra.

Najmanj ugodna je ponudba NLB, kjer je za letni strošek treba plačati 43,60 evra oziroma 39,60 evra, če ste njihov bančni komitent.

V primeru klasičnega poslovanja je najbolj ugodna SKB, kjer je strošek enak, torej 32,97 evra.

Tudi tukaj je najvišji seštevek nadomestil pri NLB, in sicer 66,20 evra oziroma 62,20 evra za njihove komitente.

Matej lahko torej z izbiro najugodnejšega ponudnika prihrani dobrih 11 evrov pri elektronskem in dobrih 33 evrov pri klasičnem poslovanju.

Sanjini stroški so višji, saj jih je večina vezana na vrednost portfelja in nakupa delnic. V prvem letu bi v primeru elektronskega poslovanja najmanj odštela Iliriki, to je 64,30 evra, največ pa SKB in sicer 117,32 evra.

Najugodnejši ponudnik pri klasičnem poslovanju je BKS s 113,20 evra, najmanj ugodna pa NLB, kjer stroški znašajo 146,20 evra oziroma 126,20 evra za njihove komitente.

Sanja lahko z izbiro najbolj ugodnega ponudnika v prvem letu z elektronskim poslovanjem prihrani dobrih 53 evrov, v primeru klasičnega poslovanja pa 33 evrov.

Višje ocene za spletno poslovanje

Za dostop do informacij (kontakt, cenik) smo podelili 20 odstotkov končne ocene, za stroške vodenja 50 odstotkov, za ostale stroške 10 odstotkov ter za nakup (ali prodajo) 20 odstotkov.

Nižji stroški so ponudnikom pri elektronskem poslovanju prinesli tudi višje skupne ocene. Vsi so se sicer izkazali z oceno dobro (+), so pa razlike znotraj posameznih kategorij. Klasično poslovanje je skupno oceno dobro prineslo NoviKBM in SKB, drugim pa smo podelili povprečno oceno.

Izbira ponudnika je odvisna tudi od tega, ali ter koliko nakupov in/ali prodaj delnic načrtujete. V primeru, da boste pogosto trgovali, bodo osnovni stroški računa, pa tudi vzdrževanja stanj in morebitni stroški korporativnih dejanj manj pomembni, saj bo samo trgovanje (močno) povišalo končni znesek.

Res je tudi, da boste za portfelje večjih vrednosti plačevali tudi višje zneske za vzdrževanje stanj in morebitne stroške korporativnih dejanj – potreben je torej izračun za vsako konkretno situacijo.

Obenem pa bodo v primeru, da z delnicami ne boste trgovali, pomembni le in zgolj stroški vodenja ter vzdrževanja stanj.

In kakšni so stroški borznega posredovanja različnih ponudnikov? Odvisni so od vrednosti posla (nižji odstotki za višje zneske), lahko pa tudi od načina poslovanja in drugega sodelovanja s ponudnikom ter imajo načeloma določene najmanjše zneske, ki vam jih ponudnik zaračuna.

Stroški borznega posredovanja: preglednica

Poleg navedenih stroškov pri trgovanju upoštevajte tudi stroške, ki jih zaračunata KDD in Ljubljanska borza, več o tem si lahko preberete tukaj.

V svet delnic se podajte preudarno

Delnice in drugi vrednostni papirji so bolj tvegani kot na primer bančni depozit, zato zahtevajo več znanja, priprav in spremljanja. Preden se odločite za odprtje trgovalnega računa, se temeljito izobrazite, pridobite informacije iz več različnih virov in skušajte najti neodvisne nasvete.

Kot je razvidno iz našega ocenjevanja, sam nakup delnic ne predstavlja edinega stroška – že samo lastništvo zahteva plačilo nadomestil ponudniku trgovalnega računa ter KDD. Nakupi in prodaje pa so še dodatno finančno obremenjeni.

Preberite še: Lastništvo slovenskih delnic in stroški: na kaj je treba biti pozoren?